Amnesty International

Domov   \   Aktivnosti   \   Obisk partnerjev

Obisk partnerjev

Projekt vključuje sodelovanje z mednarodnimi partnerji v globalnem Jugu, še posebno z Amnesty International Malezije in Zimbabveja. Z namenom izmenjave izkušenj in dobre prakse smo obiskali oba partnerja, marca 2012 pa smo gostili obisk v Sloveniji.

Slovenija 2012

Marca sta nas v okviru projekta Izobraževanje za človekovo dostojanstvo obiskala Vongai in Yohendra. Z njima smo preživeli poučen in dinamičen teden, ki smo ga v prvi vrsti namenili mladim.

Vongai Chikwanda je zaposlena v Amnesty International Zimbabve kot vodja kampanj. Ena njenih poglavitnih zadolžitev je delo s prebivalci slumov (barakarska, neformalna naselja), pri čemer se zlasti osredotoča na osveščanje o njihovih pravicah in kako jih lahko zahtevajo oz. se zanje borijo. »Zelo pomembno je opolnomočiti ljudi, da lahko sami zahtevajo svoje pravice,« je poudarila Vongai, ki tako uteleša načelo delovanja Amnesty
International: delo z ljudmi (rights holders) in ne (le) zanje.

 

 

Yohendra Nadarayan je bil včasih zaposlen na Amnesty International Malezija kot koordinator učenja človekovih pravic, zdaj pa je tam prostovoljec in član izvršnega odbora. Vsestranski Yohendra se sicer preživlja s svojo odvetniško pisarno in kot odvetnik tudi pogosto zastopa žrtve kršitev človekovih pravic.

Njun obisk v slovenski Amnesty je sodil v okvir projekta Izobraževanje za človekovo dostojanstvo, v katerem vprašanje boja proti revščini obravnavamo preko učenja človekovih pravic, zlasti s poudarkom na participativnih metodah. O slednjih poučujemo tako mlade neposredno kot tudi njihove izobraževalce. Participatorne metodologije obravnavajo udeležence kot aktivne subjekte, ki sami postanejo nosilci sprememb. To je zelo pomembno prav za boj proti revščini, saj je revščina pravzaprav posledica (napačnih) odločitev in se pogosto vzdržuje, tako da se ne upošteva glasov revnih ljudi in se jih marginalizira.

Poučno in prijetno družbo Vongai in Yohendre smo želeli omogočiti čim več mladim v Sloveniji, zato smo šole povabili na izkustvene delavnice v Cankarjev dom. Marca smo namreč sodelovali na Festivalu dokumentarnega filma in ob robu festivala so se vrata Cankarjevega doma odprla tudi za mlade. V njihovih prostorih je za dva dni oživela prava učna pot po slumih, za katero so naši prostovoljke in prostovoljci postavili tudi povsem pravo hiško iz sluma. Slednja je požela veliko navdušenja med udeleženci delavnic, saj so tako vsaj na kratko z lastnimi čutili občutili, kako je živeti na tako majhnem prostoru, brez sanitarij in večinoma brez elektrike. Še posebej pa je bil močan podatek, da v takih razmerah živi tudi veliko Romov, zgolj nekaj sto kilometrov oddaljenih od Ljubljane…

Delavnic v Cankarjevem domu, kjer so se poleg tega lahko pogovorili tudi z Vongai in Yohendro, se je udeležilo okoli 250 mladih iz šestih osnovnih šol in petih srednjih šol ter mladi iz PUM Radovljica. Še okoli 270 mladih pa si je na festivalu ogledalo film Mafrouza, ki govori o življenju v tem egiptovskem slumu: po ogledu filma so se zavezali, da bodo tudi sami nekaj naredili za prebivalce slumov: bodisi napisali solidarnostno pismo bodisi
pripravili javno akcijo.

Vongai se je v pogovoru z mladimi zlasti osredotočala na začaran krog, v katerega so ujeti prebivalci slumov – tudi otroci. Slovenske šolarje je opozorila na to, da njihovi sovrstniki v slumih Zimbabveja pogosto nimajo dostopa do šolanja. »Zaradi pomanjkanja denarja ne morejo obiskovati javnih šol ali pa so v njih ločeni, ker morda zaudarjajo (v slumih ni tekoče vode za zagotavljanje higiene!). Pogosto se tako šolajo kar v neformalnih šolah v slumih, kjer jih učijo dobro misleči odrasli, sicer sami brez ustrezne izobrazbe,« je pojasnjevala.

Yohendra pa je mladim pojasnjeval, kako se boriti proti krivicam z uporabo sodobne tehnologije, saj je prepričan, da je mogoče socialna omrežja učinkovito uporabljati za aktivizem. »Če greš po ulici in naletiš na prizor, v katerem nekdo nekega človeka ponižuje ali je do njega nasilen, lahko to posnameš z mobilnim telefonom. S takim 'dokumentiranjem' prispevaš, da se storilce ujame, z deljenjem takih posnetkov pa tudi
prispevaš k osveščanju in vplivaš na javno mnenje,« je poudaril. Tudi facebook je mogoče uporabiti kot odskočno desko za aktivizem.

Kaj je bilo udeležencem delavnic najbolj všeč?

"Govor ljudi, ki prihajajo s tega območja."
"Ko smo ležali na tleh v kartonasti hiški in videli, kako živijo ljudje v Afriki."
"Nekaj novih stvari o revščini, za katere nisem vedela, da se sploh dogajajo."

Kako pa bodo novo znanje uporabljali v prihodnosti?

"Še bolj bom cenila to, kar imam, in pomagala drugim."
"Spoznala sem, da imam zelo veliko srečo, da sem se rodila v razviti državi."
"Varčevala bom z vodo."

Kliknite za razmišljanje ene od udeleženk delavnic >

Vongai in Yohendra sta se med drugim srečala tudi z našimi prostovoljci ter predavala okoli 100 študentkam in študentom na ljubljanski Fakulteti za socialno delo. Za en dan sta obiskala tudi OŠ Franeta Albrehta iz Kamnika, ki prav tako sodeluje v našem izobraževalnem projektu. Tam sta izvedla delavnico za učence na prej opisane teme, sestala pa sta se tudi z učiteljskim zborom. Na šoli so jima sicer pripravili prisrčen poldnevni program ter ju med drugim presenetili tako z lokalnimi kulinaričnimi dobrotami in plesom v narodnih nošah kot tudi z igranjem na harmoniko. Obisk šole jima bo zagotovo ostal v prijetnem spominu.

Več o obisku Kamnika >

Pod galerijo si lahko ogledate tudi videoutrinke z delavnic v Cankarjevem domu.



Malezija 2011

V Maleziji smo januarja 2011 obiskali 11 organizacij: nevladne organizacije, ki delajo na področju človekovih pravic, organizacije, šolo, kjer izvajajo program človekovih pravic, in begunce iz Burme. Presenetil nas je podatek, da izvajanje programa o človekovih pravicah v javnih šolah ni dovoljeno, pa tudi številne kršitve, npr. dejstvo, da je za 60 kaznivih dejanj še vedno uzakonjena smrtna kazen. Učenci šole, ki smo jo obiskali, so bili navdušeni nad otroškim parlamentom, ki ga imamo v Sloveniji, zato jih je zanimalo, kako bi podobno dejavnost na šoli začeli tudi sami.



Zimbabve 2011

V Zimbabve smo februarja 2011 odšli s ciljem poskusiti razumeti različna okolja, v katerih poteka izobraževanje o človekovih pravicah. Tako smo srečali izjemne Amnestyjevce, ki navkljub hudim političnim pritiskom in neprestanemu nadzoru opravljajo svoje delo s popolno predanostjo in srčnostjo. Največ časa posvečajo delu z ranljivimi skupinami, predvsem z ljudmi, ki so jih državne akcije “čiščenja” nasilno preselile z njihovih domov v improvizirana naselja, kjer ni ne primerne oskrbe z vodo, ne elektrike, še manj varnih domov ali primernih osnovnih storitev. Tam so se oblikovale skupine predvsem mladih in žensk, ki so se obrnile na Amnesty po nasvet in pomoč. Skupaj so organizirali izobraževanje za poročanje o kršitvah človekovih pravic in v partnerstvu z drugimi organizacijami ljudem razdelili fotoaparate in beležnice za dokumentiranje kršitev. Sedaj razmišljajo o možnostih, ki jih pri tem ponuja mobilna telefonija. Delajo tudi z gledališčnimi skupinami (profesionalnimi in skupinami navdušenih popolnih začetnikov) po celem Zimbabveju, ki pripravijo igre, ki naslavljajo različne kršitve in probleme, vezane na človekove pravice, s katerimi se vsak dan srečujejo. Skozi igro in aktivno udeležbo gledalcev pri oblikovanju konca igre ali “popravljenih” različic se v skupnostih sproži debata in razmislek, pokažejo se poti možnega ukrepanja in sprememb. Oblasti pa vidijo gledališče kot nenevarno zabavo, s čimer se olajša delo prostovoljcev in aktivistov. Sami temu pravijo “educatainment” – učenje skozi zabavo - in goreče sledijo vodilu, da morajo imeti vsaka informacija, aktivnost ali nasvet neposredno aplikativno in uporabno vrednost za ljudi, na katere so naslovljeni.



Poleg obiska Malezije in Zimbabveja smo z vsemi partnerji sodelovali tudi na dveh delavnicah v Londonu, kjer smo intenzivno preko participatorne metode soustvarjali priročnika.

Hiše na vodi, avtor: M. G.

Gojenje riža, avtor: M. G.

Ker nimajo vodovoda, morajo posodo pomivati v umazani reki, avtor: M. G.

Za mnoge je volovska vprega edino prevozno sredstvo, avtor: T. P.

Tudi ženske morajo nositi velika in težka bremena, avtor: T. P.

Oskrba z vodo, avtor: T. P.

Tipična hiša, avtor: T.P.

Otroci med igranjem odbojke, avtor: T. P.

Prijava na elektronske novice

Za prejemanje člankov in obvestil vpišite svoj e-mail v spodnje okence:

Odjava od e-novic »

Ne spreglejte

Pridružite se maratonu pisanja apelov

Pridružite se maratonu pisanja apelov in dodajte svoj glas za pravice posameznikov in ogroženih skupin. Lani smo v 78 državah napisali več kot 1,3 milijona apelov in dosegli spremembe v življenju ljudi, za katere smo pisali. Vsako pero šteje - pridružite se nam!

Preberite več »

Amnesty International Slovenije
Beethovnova 7, 1000 Ljubljana
Telefon: (01) 426 93 77   |   Fax: (01) 426 93 65
e-pošta: amnesty@amnesty.si

kontaktni obrazec »