Amnesty International

Domov   \   Revščina in človekovo dostojanstvo   \   O revščini

Kaj je revščina?

Revščina ni nov pojav in obstaja povsod, tudi v najbogatejših državah. Revščina ima številne razsežnosti – ne gre le za to, koliko denarja ljudje zaslužijo. Revščina pomeni, da nimaš čiste vode ali dovolj hrane. Pomeni, da nimaš primernega bivališča, da ne dobiš primerne zdravstvene oskrbe, ko jo potrebuješ, ali da nimaš dovolj denarja, da bi svojim otrokom omogočil šolanje. Pomeni, da nimaš dostopa do vseh dobrin, storitev, spretnosti, izbir, varnosti in moči, ki jih vsi potrebujemo, da lahko uživamo naše človekove pravice. Pomeni marginalizacijo in diskriminacijo.

Zaradi življenja v revščini so ljudje pogosteje izpostavljeni kršitvam njihovih človekovih pravic. Več kot milijarda ljudi po svetu živi v barakarskih in neformalnih naseljih. Mnogi živijo v neprimernih bivališčih z le malo osnovne infrastrukture (elektrika, voda..) ali pa te sploh nimajo. Njihov položaj postane še hujši, ko jih oblasti prisilno izselijo z njihovih improviziranih domov. To je primer, kako kršitve človekovih pravic prispevajo k začaranemu krogu revščine: če ti porušijo dom in uničijo tvoje imetje, si se prisiljen preseliti drugam, kjer morda ne boš mogel zaslužiti dovolj za preživetje.

Otroci in mladi, ki živijo v revščini, so še posebej ranljivi.

  • Leta 2009 je po podatkih Mednarodne zdravstvene organizacije 8,1 milijona otrok umrlo, preden so dopolnili pet let. Umrli so zaradi bolezni, ki bi jih lahko preprečili, in ozdravljivih bolezni, ki so neposredno povezane z revščino in s podhranjenostjo.
  • Tisti, ki odraščajo v revščini, si pogosto ne pridobijo izobrazbe – 67 milijonov otrok po svetu leta 2009 ni hodilo v šole.

Revščina ni naključje, niti niso zanjo krivi tisti, ki v njej živijo vsak dan. Pogosto revne ostala družba stigmatizira in krivi za njihovo revščino. Nekateri jih lahko izkoriščajo in obravnavajo z nezaupanjem in s sovraštvom. Revščina lahko predstavlja tudi marginalizacijo in diskriminacijo skupine ljudi v družbi. Ženske in dekleta denimo živijo v revščini pogosteje kot moški in fantje. V številnih 'bogatih' evropskih državah pa živijo Romi v popolnoma neprimernih razmerah brez ustreznih bivališč, izobrazbe, vodovoda ali sanitarij.

Pomembno je preseči posplošitve, kot so 'revni ljudje' ali 'revne skupnosti', ko govorimo o revščini v povezavi z družbenimi neenakostmi in diskriminacijo. Že samo znotraj teh skupin obstajajo velike razlike. Nekateri ljudje so revnejši od drugih iz razlogov, ki so pogosto zgodovinski, družbeni ali kulturni. Vsem pa nam je skupno, da si zaslužimo dostojanstvo in spoštovanje naših pravic, ki jih imamo kot ljudje.

Revščina povzroči, da se ljudje počutijo izključene, ponižane in nemočne. Vpliva lahko na njihovo zmožnost, da sodelujejo v državnem, družbenem, političnem in kulturnem življenju svoje skupnosti in družbe. Revščina da ljudem občutek, da se njihovih glasov ne sliši.
Mednarodna meja revščine pomeni, da moraš preživeti dan z manj kot 0,92 evra (1,25 ameriškega dolarja). Okoli milijarda in 400 milijonov ljudi – eden od štirih – na južni polobli živi pod to mednarodno mejo revščine. Sedemdeset odstotkov med njimi je žensk in deklet.

Hiše na vodi, avtor: M. G.

Gojenje riža, avtor: M. G.

Ker nimajo vodovoda, morajo posodo pomivati v umazani reki, avtor: M. G.

Za mnoge je volovska vprega edino prevozno sredstvo, avtor: T. P.

Tudi ženske morajo nositi velika in težka bremena, avtor: T. P.

Oskrba z vodo, avtor: T. P.

Tipična hiša, avtor: T.P.

Otroci med igranjem odbojke, avtor: T. P.

Prijava na elektronske novice

Za prejemanje člankov in obvestil vpišite svoj e-mail v spodnje okence:

Odjava od e-novic »

Ne spreglejte

Pridružite se maratonu pisanja apelov

Pridružite se maratonu pisanja apelov in dodajte svoj glas za pravice posameznikov in ogroženih skupin. Lani smo v 78 državah napisali več kot 1,3 milijona apelov in dosegli spremembe v življenju ljudi, za katere smo pisali. Vsako pero šteje - pridružite se nam!

Preberite več »

Amnesty International Slovenije
Beethovnova 7, 1000 Ljubljana
Telefon: (01) 426 93 77   |   Fax: (01) 426 93 65
e-pošta: amnesty@amnesty.si

kontaktni obrazec »